Aktualna razstava

Divji v srcu: Poglej lisjaku v oči …

20. 09. 2019

Divje v srcu sestavljajo Aleksij Kobal, Silvester Plotajs Sicoe in Jurij Kalan. Prvič so se predstavili leta 1998. Istega leta je Silvester Plotajs Sicoe poimenoval svoje delo Wild at Heart – po filmu Wild at Heart (Divji v srcu, 1990) režiserja Davida Lyncha. Nato so sledile razstave v letih 2002, 2008 in 2010. Ob drugi razstavi – leta 2002– je trojica k sodelovanju povabila slikarja Gregorja Kokalja, leta 2008 in leta 2010 pa kiparja Mirka Bratušo. Na tokratni razstavi, ki je peta po vrsti, pa se jim je pridružil slikar mlajše generacije Matej Čepin.

V AS Galeriji se Divji v srcu spet predstavljajo po skoraj desetih letih. Na razstavi bodo na ogled njihova najnovejša dela.

Njihova dela so zelo individualistična in slogovno raznolika. Gre za neformalno skupino umetnikov, ki jo kljub značajski drugačnosti in različni slikarski maniri povezujeta strast in neizmerno veselje do slikarstva. Še vedno verjamejo v moč slike kot klasičnega medija, ki komunicira z ljudmi. V slikarstvu jih zanimajo zgodba, barva in figura.

Silvester Plotajs Sicoe se še vedno izraža z močnim koloritom, saj verjame, da barva na gledalca deluje emocionalno. Pravi, da bi se težko izrazil v črno-belem slikarstvu. Verjame, da je zahtevnejše slikati z barvami. S slikarstvom, ki se odvija skozi plastenje barv, zapelje gledalca v svoj svet, v svojo podzavest. Na tokratni razstavi se predstavi s slikami, ki so nastale pod vplivom novega ateljeja v Tivoliju. Od tod njegovo navdušenje nad drevesi, krošnjami in nad pticami. Podobe je posnel s polaroidom in jih je prenesel na platno. Slika vedno neposredno na platno in nikoli ne dela s skicami, ker – kot pravi sam – rad potuje skozi slikarski proces. Slikarstvo mu pomeni avanturo in potovanje v neznano.

Tudi Jurij Kalan, mojster figuralike, verjame v moč slike. Če so bili še do pred kratkim osrednji motivi njegovega slikarstva t. i. žanrski prizori, predvsem družina, prizori iz vsakdanjega življenja, obiski prijateljev, se tokrat predstavi z arhitekturnimi prizori iz svoje okolice, tj. s podobami mosta na Savi, kamor zahaja, ko sprehaja svoje živali. Arhitektura na njegovih slikah je nekaj posebnega, ker ni naslikana v realistični maniri, ampak je zakrivljena, malce deformirana.

Kalan in Kobal sta svoje slikarsko znanje pripeljala do tehnične dovršenosti. Za Kobala je slikarstvo proces, ki se nenehno spreminja. Če je bila do pred kratkim črnina (tema) neka osrednja nit njegovega slikarstva, pa je tokrat našel pot do barve. Prevladuje zelena barva, ki ima pridih fluorescenčne svetlobe in deluje rahlo strupeno. Upodobil je lebdeče objekte, ki plavajo, lebdijo na slikarskem platnu. V sebi nosijo svetlobo, ki daje neko novo upanje na boljše čase in boljšo prihodnost. Pravi, da postajamo duhovne spake. Živimo v svetu in času, ki je estetsko in tehnološko dovršen in v katerem je vsega na pretek, po drugi strani pa smo v socialnem smislu vedno bolj odtujeni in osamljeni. Kobalove slike so vedno družbeno kritične in kažejo ogledalo družbe.

Tudi Čepin nam v svojih delih prikazuje današnji svet, ki ga poneumljajo razni resničnostnimi šovi in elektronski mediji, ki potiskajo svet in ljudi v neko pasivnost in otopelost. Matej Čepin, slikar, v čigar slikah zaznamo vpliv klasičnega slikarstva, predvsem holandskega slikarstva 17. stoletja, pa tudi vpliv filma, filmskih likov iz filma Čarovnika iz Oza, glasbe in današnjega časa, v katerem umetnik živi, ustvarja in sanja. Pogost motiv v njegovem slikarstvu je motiv krajine in vrta. Ne gre za navaden vrt, ampak so podobe vzete iz različnih vsebin in tudi časa, ki se nato znajdejo v njegovem svetu in izražajo bistveno vprašanje o smislu človeškega življenja. Njegove podobe živijo svoje življenje in so odmaknjene od življenja tukaj in zdaj.

Divje v srcu, še vedno divje, predvsem pa zveste sebi, vrednotam in idealom, povezuje – poleg ljubezni do slikarske podobe – tudi kritičen odnos do sveta in odziv na trenutno situacijo. Opozarjajo na svet, ki ga v svoj primež grabi kapital in si podreja množice ter ustvarja nove podložnike, kar pa za Divje gotovo ne moremo reči, ker so samosvoji in edinstveni v tem našem prostoru.

 

BIOGRAFIJA

Silvester Plotajs Sicoe, slovenski slikar in grafik, je rojen 12. aprila 1965. Leta 1988 je diplomiral pri profesorju Emeriku Bernardu na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Tam je nadaljeval podiplomski študij pri profesorju Gustavu Gnamušu iz slikarstva in grafike pri profesorju Lojzetu Logarju. Leta 1990 se je študijsko izpopolnjeval pri profesorju Martinu Tissingu na Akademiji Minerva v Groningenu na Nizozemskem. Je dobitnik številnih nagrad in priznanj. Že leta 1987 je prejel študentsko Prešernovo nagrado, leta 2013 pa priznanje Riharda Jakopiča.

V Ljubljani deluje kot svobodni umetnik.

 

Jurij Kalan, slovenski slikar, je rojen 28. marca 1961 v Kranju. Leta 1990 je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani na Oddelku za slikarstvo pri prof. Metki Krašovec. Sodeluje na veliko razstavah doma in v tujini. Leta 1992 je bil Groharjev štipendist. Leta 1998 je prejel nagrado mesta Kranj in nagrado Majskega salona. Leta 2001 je na Slovenskem trienalu satire in humorja prejel bronasti aritas.

Živi in dela kot samostojni umetnik v Ljubljani.

 

Aleksij Kobal, slovenski slikar, je rojen 23. oktobra 1962 v Kopru. Leta 1986 je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri profesorju Janezu Berniku. Podiplomski študij iz slikarstva je končal leta 1993 pri profesorici Metki Krašovec. Že leta 1981 je na srednji šoli za oblikovanje in fotografijo prejel Plečnikovo nagrado za dosežke na področju likovnega udejstvovanja, leta 1995 veliko nagrado Majskega salona in leta 2016 nagrado Prešernovega sklada. Imel je številne razstave doma in v tujini. Štiri leta je sodeloval s tolkalsko skupino The Stroj, poleg tega je soavtor več glasbenih projektov. Napisal je knjigo Glas.

Kot svobodni umetnik živi in dela v Ljubljani.

 

Matej Čepin, slovenski slikar, je rojen 25. julija 1977 v Celju. Imel je razstave doma in v tujini. Za svoje ustvarjalno delo je prejel več nagrad in priznanj, med drugim drugo nagrado na 4. bienalu slik malega formata v Ljutomeru leta 2006 in leta 2009 grand prix mednarodnega slikarskega Ex-tempora v Piranu. Bil je štirikrat nominiran za grand prix (2008, 2009, 2013 in 2016).

Živi in dela v Celju.

 

Petra Bizilj Silva, kustosinja razstave