Aktualna razstava

VSE, KAR JE ... Slike 2018–2019

12. 06. 2019

Razstava akademskega slikarja Andreja Jemca z naslovom VSE, KAR JE … Slike 2018–2019 predstavlja najnovejša dela, ki so nastala od leta 2018 do danes. Slike se vsebinsko nanašajo na segmente celotnega kroga Jemčevega dozdajšnjega slikarstva, razstavljenih pa je – zaradi omejenega števila – le nekaj.

 

Vabljeni k ogledu virtualne razstave (tukaj) in kritike razstave (tukaj), ki jo je podal prof. dr. Milček Komelj.

Gre za enega najpomembnejših likovnih ustvarjalcev sodobnega časa v našem prostoru.

Andrej Jemec je po duši liričen človek, vendar hkrati tudi zelo družbeno angažiran umetnik. Njegove zgodbe so prikaz zdajšnjega časa in prostora, v katerem živimo. O tem nam govorijo tudi naslovi del, ki gledalca aktivno usmerjajo k razmisleku o sodobnih družbenih vprašanjih (Oblaki dima – Evropi gori pod nogami, Moja domovina – kako naslikati vse, kar je …, Sledi nasilja je zabrisal čas …). Vsaka slika nagovarja gledalca in mu omogoči neki širši pogled na stvari, da ji prisluhne, vstopi vanjo, da začuti, kaj mu želi povedati, sporočiti, čeprav gre za slikarjeva notranja, intimna doživetja. Niko Grafenauer ga je lepo opisal kot »slikarja modernistične smeri in večnega iskalca samega sebe oziroma sebe znotraj sveta«.

Jemčev likovni jezik je minimalističen. Zavezan je k abstrakciji. Metafore, simboli, likovni znaki, linije, vijuge, loki so Jemčevi slikovni svetovi in imajo velik pomen v umetnikovi likovni govorici ter so ključni elementi v njegovih delih. Zgodbo gradi na osnovnih geometrijskih likih (krog, trikotnik in kvadrat) in primarnih barvah (rdeča, rumena, modra) kot mavrični skali.

V slikarstvu ga zanima predvsem vprašanje svetlobe, ki je v največjem nasprotju s temo in ki ima v njegovem jeziku simbolov velik, skoraj univerzalen pomen. Simbolika je na splošno pomemben element v njegovem slikarstvu. Za Jemca bi lahko rekli, da je slikar svetlobe in luči. Svetloba mu pomeni svobodo. Bela barva je nič, iz katerega se lahko razvije vse. Je absolutna, pomeni odsotnost in hkrati vrhunec barv. V jeziku simbolov bela barva pomeni tišino, mir. V življenju se spoprijemamo z najrazličnejšimi znaki, znamenji in s simboli, ki jih vsi razumemo, ne glede na kulturne in jezikovne razlike. Po Erichu Frommu je prav jezik simbolov tisti tuji jezik, ki nas pripelje v stik z najpomembnejšimi viri modrosti in ki bi se ga moral vsakdo naučiti.

Andrej Jemec je tudi umetnik geste in mojster barv. Na razstavi med slikarjevimi najznačilnejšimi barvami najbolj izstopajo osnovne barve, kot so: rdeča, rumena, modra, sledijo jim še: zelena, rožnata, črna, bela. Barve so včasih nanešene sunkovito, včasih bolj umirjeno. Jemčev svet ni svet podob in opisov, ampak svet občutij, emocij, ki so znotraj njega in ki jih deli s svetom. Njegova umetnost nosi jasno sporočilo, ki kljub vsem tegobam tega sveta človeku prinaša neko upanje na svetlejšo prihodnost.

 

BIOGRAFIJA

Andrej Jemec se je rodil 29. novembra 1934 v Ljubljani. Na Akademiji upodabljajočih umetnosti v Ljubljani je študiral slikarstvo med letoma 1953 in 1958 pri profesorjih Mariju Preglju in Gabrijelu Stupici, grafiko pa pri profesorjih Riku Debenjaku in Božidarju Jakcu. Diplomiral je leta 1958 pri profesorju Gabrijelu Stupici.

S štipendijo Prešernovega sklada se je med letoma 1963 in 1964 študijsko izpopolnjeval v ateljeju J. Friedlaenderja v Parizu in Londonu. V letih 1958 in 1961 je učil na osnovni šoli v Šentvidu pri Ljubljani. Od leta 1962 do leta 1973 je delal kot svobodni umetnik. Istega leta je pridobil docenturo in začel poučevati na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, na kateri je bil od leta 1984 do upokojitve leta 1999 redni profesor za risanje in slikanje na dodiplomskem in podiplomskem študiju.

V obdobju 1977–1981 je bil dvakrat izvoljen za dekana Akademije za likovno umetnost v Ljubljani.

Leta 1995 je bil izvoljen v Slovensko akademijo znanosti in umetnosti v Ljubljani kot izredni, leta 2001 pa kot redni član.

Ukvarja se s slikarstvom, z grafiko, risbo, s tapiserijo, skulpturo in z grafičnim oblikovanjem. Sodeluje pri vprašanjih barvnega skladja v arhitekturi, občasno tudi s publicistiko.

Od leta 1978 je dejavno sodeloval kot vodja pri ustanavljanju in oblikovanju študijskega programa Oddelka za oblikovanje na ALU v Ljubljani, kjer je bil tudi prvi predstojnik. Sodeloval je pri prenovi likovne vzgoje v slovenskih šolah.

Bil je član Grupe 69 in je sodeloval na vseh njenih razstavah od leta 1969 do leta 1980.

Imel je številne samostojne, skupinske in mednarodne razstave doma in po svetu.

Njegova dela lahko zasledimo v uglednih galerijskih zbirkah, kot so: londonska Tate Gallery, dunajska Albertina, tokijski Nacionalni muzej, Muzej sodobne umetnosti v Helsinkih …

Za svoje ustvarjanje je prejel veliko priznanj in nagrad, med drugim Prešernovo nagrado za življenjsko delo leta 1994.

Živi in dela v Zabreznici na Gorenjskem.

Petra Bizilj Silva, kustosinja AS Galerije