Bojan Bensa: Obisk neme živali

Razstavljena dela Bojana Bense predstavljajo zelo osebno slikarsko izpoved. Razstava zajema enajst del, ki prikazujejo umetnikovo ustvarjanje od leta 2009 do danes. Dela Die Angstmacher (Zastraševalci), Obisk neme živali in Shepherd so v AS Galeriji predstavljena prvič.
Bensa je predstavnik klasičnega slikarstva, vendar to, da v svojih delih uporablja oljne barve, ni poglavitno. Njegove slike kažejo prostor, v katerem je meja med zunanjim in notranjim tako rekoč izbrisana. Zgodbe so zelo osebne in temeljijo na njegovih notranjih občutjih, izkušnjah in doživetjih.
Sprva je bila prevladujoča motivika portret, predvsem glave, pozneje pa tudi živali. Živali mu že od samega začetka pomenijo arhaičen simbol. Pravi, da mu na neki način pomagajo pri slikanju človeške figure; človeško figuro želi razložiti s pomočjo živalske.
Bensova likovna ustvarjalnost je prežeta z nedoumljivostjo nezavednega. Zanj je največji t. i. erotični moment, ko se realno dotakne nezavednega. Če pride do tega, pravi, lahko govorimo o pravi Umetnosti.
Bojana Benso zanimajo zavedna in nezavedna dejanja. Prek slikarstva se ukvarja z nezavednim. Z njim umetnik raziskuje gorečnost oziroma strast svojega duha. V vsaki njegovi sliki čutimo, kako se nezavedno dotika zavestnega (zavednega). Te slike so njegovi vzporedni svetovi. Za motivna izhodišča umetnik izbere to, kar je v njem. Z nezavednim se srečuje, odkar pomni. Zanimajo ga sanje, vzporedni svetovi … Prav sanje so tiste, ki nas lahko pripeljejo do zavednega, kar zna biti zelo boleče. Zato stvari potlačimo. Vprašanje je, koliko smo ljudje še sposobni videti tisto, kar je za vsebino oziroma pod površino. Sprašuje se, ali gledalec v njegovih slikah lahko vidi stvari, ki se dogajajo znotraj slike. On temu reče, da gre za prostore razmisleka oziroma medprostore, ki se zgodijo med stvarmi, ki so v sliki. Delo z naslovom Obisk neme živali govori prav o tem. V naslovu, ki je večplasten, večpomenski, celo malo misteriozen, lahko čutiš povezavo z iracionalnim, neotipljivim, ki je v stiku ženske in živali. Je žival prispodoba umetnika samega? Premalo se zavedamo, da v resnici nezavedno vodi naše življenje.

Njegove slike so prežete z žarečimi barvami – od oranžne, rdeče, rumene, modre, zelene … Liki niso realistični. Njegovi psi so pogosto naslikani z modro, rumeno, oranžno ... Pravi, da gre za figuro oziroma za reminiscenco nanjo. Umetnik sledi občutku in doživljanju tistega, kar vstopi v njegov nezavedni svet. Lahko bi rekli, da gre za energetsko-čutni in ne vidni vtis. Ker na sliko prenaša energijo portretiranca, se zgodi, da so osebe na sliki drugačne kot v resničnem, snovnem svetu. Če bi slikal racionalno, jih ne bi nikoli naslikal z nerealnimi barvami. Prizorišče na sliki želi premakniti iz realnega v vzporedni svet. Te slike so neke vrste vzporedni svetovi.
Najnovejše delo z naslovom Shepherd je posvečeno Pablu Picassu, ki je naslikan kot univerzalno bitje, ki ga imenuje ONO. Univerzalno ONO. Picasso, napol gol, pokrit ima le spodnji del telesa, kjer vidimo detajl iz slike Avignonske gospodične, stopa čez vodo, v ozadju pa se vidi španska pokrajina. Na ramenih nosi ovco. Naslikal ga je v modri barvi, ker ga ima za posebnega, edinstvenega in modrega človeka. Simbolično bi to lahko pomenilo, da je vodnik, pastir. Začetnik nečesa novega. Je vodilna in izjemno pomembna osebnost slikarstva 20. stoletja. Z delom Avignonske gospodične iz leta 1907 se je začel preporod slikarstva v kontekstu razumevanja slike kot neke avtonomne površine. Vse, kar je na njej oziroma znotraj nje, postane večpomensko. Bense na Picassovih slikah ne zanima kubizem kot tak, ampak to, kaj ga je pri slikanju gnalo. Pri tej sliki ne gre za »hommage« umetniku, ampak ga zanima njegova osebna zgodba. Gre za racionalno vprašanje, ki se mu poraja, in sicer kaj je bilo v nezavednem; zakaj se je človek vrsto let ukvarjal z neko stvarjo. Zanj je to temeljno vprašanje.
Bensova umetnost ni senzacionalistična, kot se pogosto dogaja v današnjem času, ko umetniki posegajo po filozofskem, sociološkem in po analitično-družbenem stanju prostora, v katerem živijo, ampak gre za svojevrstno magijo, ki mu jo uspe narediti iz svojih slikarskih stvaritev, ko na platno pretvori svoja notranja občutja in slikarska doživetja.



Bojan Bensa se je rodil 4. februarja 1956 v Ljubljani. Leta 1980 je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani na Oddelku za slikarstvo. Tam je nadaljeval podiplomski študij, ki ga je končal leta 1983. Študijsko se je izpopolnjeval v Franciji (Pariz) in Nemčiji (Berlin).
Sodeluje na veliko razstavah doma in v tujini.
Od leta 1983 živi in dela kot samostojni umetnik v Ljubljani.
Od leta 1973 se ukvarja z borilnimi veščinami in je mojster karateja, inštruktor ter trener.

Vstop v virtualno galerijo

Petra Bizilj Silva, kustosinja razstave