Tina Dobrajc: Na senčni strani Alp

Tina Dobrajc razstavlja nov cikel slik, ki jih je ustvarila v zadnjih treh letih. Razstava šestih del nakazuje novo temo v njenem slikarskem opusu.

Osrednja tema je raziskovanje ženskih in feminističnih tematik v sodobnem prostoru, katerega glavni motiv sta ženski lik in tradicionalno slovensko okolje, okoli katerega se prepleta večina vizualne pripovedi razstave. Poleg ženskega lika so v njena dela vtkani še folklorni elementi, ki jih povezujemo s simbolom slovenstva, naroda, zapuščine in njegove miselnosti. Dobrajčeva se je osredotočila bolj na pojavno zaznavo ženskega lika in ne toliko na deklarativni feminizem. Skupna nit njenega raziskovanja sta ženska in njena vloga oziroma identiteta v družbi. Zaradi razvoja nekaterih nedavnih dogodkov, povezanih z ženskimi pravicami, se je umetnica odločila za tak naslov razstave, ki zajema pomembnejše poglede njenega ustvarjanja.
Naslovi del so šaljivi, malce zbadljivi in jih uporablja že nekaj časa. Ti elementi pričajo, da je Dobrajčevi blizu filmsko kadriranje. Za slike uporablja filmski format, ker pravi, da omogoča bolj panoramski pogled. Velikokrat so njena dela podkrepljena še s podnapisi, kot to vidimo pri sliki z naslovom You don't belong to this century, kjer je napis »Let's go. To the cemetery?« vzet iz nekega filma o vampirjih, ki ga je gledala, in je povezan s t. i. evropskim filmom groze.
Tudi naslov slike Chick Flick označuje filmsko popkulturo. Gre za t. i. ženske filme, v katerih so glavne junakinje prikupne, romantične, obsedene z moškim(-i) in poroko, ki se po navadi zgodi na koncu filma.
Pravi, da prilepljene plastične rože dodatno poglabljajo antagonizem med klasičnim in popartističnim, med spoštovanjem toge tradicije in intimistično emancipacijo. Poudari, da »naslovov ne smemo jemati preresno, ker je v njih veliko šale in dajejo sliki neko ravnotežje med temačnostjo na eni in hudomušnostjo na drugi strani.«
Podobe na njenih slikah izhajajo iz slikarskega realizma (figura, narava), prisotni pa so številni simbolični elementi, predvsem iz okolja, iz katerega izhaja (gore, Alpe, Triglav, kozorog, avba, čipka, križ …).
Figure so postavljene v ospredje, velikokrat so delno gole. Golote umetnica ne prikazuje v seksualnem smislu, razgaljenost žensk odraža odnos sedanje družbe do žensk. Vsaka slika izhaja iz njenega življenja, je del njenega bivanja in okolja, iz katerega prihaja. Likovna govorica pomeni povezovanje klasičnega slikarstva s sodobnimi pristopi v umetnosti (multimedijske instalacije, zvok, video in fotografija, etnografski elementi, predmeti iz vsakdanjega življenja …). Barvna paleta sega od bele, sive in črne barve, vse do rdečih odtenkov. Opazna je igra kontrastov med svetlo in temno površino, ki da globino in oprijemljivost figuri in prostoru.
Tina Dobrajc s svojimi deli opozarja na probleme sodobne družbe, na neenak položaj žensk v njej in tako po svoje prispeva k širjenju informacij, ki naj bi dosegle čim širši krog.



O slikarki Tini Dobrajc

Tina Dobrajc se je rodila 17. februarja 1984 v Kranju. Leta 2007 je diplomirala iz slikarstva pri profesorju Hermanu Gvardjančiču na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Nato je leta 2011 v isti ustanovi in pri istem profesorju na oddelku za slikarstvo končala še magistrski študij in bila nominirana za nagrado ESSL – nagrada za mlade umetnike iz srednje in jugovzhodne Evrope, ki jo podeljuje muzej sodobne umetnosti Essl Museum v Klosterneuburgu pri Dunaju.
Leta 2015 je dobila priznanje Riharda Jakopiča za mlade umetnike.
Sodelovala je na številnih skupinskih razstavah v Sloveniji in tujini, ustvarja pa na področju slikarstva, novih medijev, knjižne ilustracije in gledališke scenografije.
V Škofji Loki deluje kot svobodna umetnica.


Petra Bizilj Silva, kustosinja razstave