Kustosinja o zbirki

Nastanek likovne zbirke Adriatica Slovenice sega v leti 2007/2008. Zbirka, ki jo je zasnoval Matjaž Gantar, odraža v prvi vrsti pomen za družbo in njene zaposlene, saj je bila že od začetka namenjena opremi poslovnih prostorov. Danes se, z različnimi tematskimi razstavami v AS galeriji, njen pomen širi.

Ob ustanovitvi  je imel svetovalno vlogo pri nastajanju zbirke kustos mag. Pavel Toplak, ki je zaslužen za zbirko Keleia in pomembno zbirko grafik Božidarja Jakca ter ostalih sodobnih avtorjev. Izbor umetniških del je bil namenjen vsebinskim dopolnitvam obstoječih zbirk in je predstavljal družbeno odgovornost pri  podpori likovne umetnosti. Mag. Pavel Toplak je zbirko umetniških del vodil in urejal do leta 2011.
Zbirka se je od začetkov pa do danes oblikovala iz več delov. Več kot 245 likovnih, zlasti slikarskih del predstavljajo dela zbirke ustanove Keleia, ki je leta 2008 postala last družbe. Med avtorji je precejšen del tujih slikarjev, saj je vodja zbirke, slikar Matjaž Gruden, sodeloval tudi s tujimi institucijami.

Leta 2010 je zbirka postala bogatejša še za prva donatorska dela. Pomemben del sestavljajo tudi grafična dela, med njimi velja omeniti t. i. Jakčevo grafično mapo, ki šteje več kot 230 grafičnih listov, med njimi tudi nekaj del tujih umetnikov.

Poudarek zbirke je na moderni umetnosti, kjer so nekateri avtorji zastopani tudi z več deli: Bard Iucundus, Luiza Margan in skupina Irwin.
Med tujimi slikarji največ del pripada Škotu Tommyju Lydonu in Armencu Ašotu Bajanduru. Med tujimi umetniki naj še omenim angleško umetnico mlajše generacije Harriet Bell.

Slikarska dela so v zbirki zastopana v večjem številu. Vendar se zbirka ponaša tudi z deli pomembnih avtorjev starejše in mlajše generacije slovenskih kiparjev. Kipar Ivan Zajec, eden najpomembnejših predstavnikov akademskega realizma, je zastopan s kipom Ursov boj. Gre za epoksi odlitek, nastal okoli leta 1930, ki združuje slikovito in dinamično podobo gibanja s poudarjeno plastičnostjo in prostorskim vtisom. Na delo je vplival francoski umetnik Rodin, ki ga je Zajec spoznal na študijskih dopustih v Parizu.
Poleg že omenjenega Ivana Zajca so v zbirki zastopani še Lojze Dolinar, France Gorše in Zdenko Kalin, ki se je uveljavil kot izvrsten avtor spomeniške plastike, portretist in avtor malih bronastih kipov. V zbirki imamo njegov najbolj znani motiv Pastirčka s piščalko.

Ta dela predstavljajo ponos zbirke in kažejo lep prerez sodobne slovenske likovne zgodovine, ki z nekaj eksponati seže nazaj do naše moderne.

V Adriaticu Slovenici se zavedamo pomena likovne umetnosti za širšo družbo, zato smo se tudi odločili,da bomo še naprej podpirali mlade umetnike in vlagali v likovno umetnost kot pokrovitelji posameznega umetnika, društva ali galerije. Vrsto let smo prisotni kot pokrovitelj pri natečaju zavoda P.A.R.A.S.I.T.E. za nagrado skupine OHO, ki je namenjena mladim vizualnim umetnikom z odkupom zmagovalnega dela.

Naša želja za prihodnost je, da bi bili poleg slovenskih v večjem številu zastopani tudi tuji umetniki mlajše generacije, ki so prisotni v srednjeevropskem prostoru.

Petra Bizilj,
kustosinja zbirke Adriatica Slovenice